EN ISO 20344 - Osebna varovalna oprema - Metode preizkušanja obutve
EN ISO 20345 - Osebna varovalna oprema - Zaščitna obutev (oznaka nadomeščenega standarda EN 345)
EN ISO 20347 - Osebna varovalna oprema - Delovna obutev (oznaka nadomeščenega standarda EN 347)
EN 13287 - Osebna varovalna oprema - Obutev - Preskusna metoda za ugotavljanje upornosti zdrsa

piktogram	opis	oznaka
	Zaščitna kapica je odporna do 200 J	SB
	Obutev brez zaščitne kapice	OB
	Odpornost na prebod podplata do 1100 N	P
	Antistatična obutev	A
	Izolacija podplatnega dela pred vročino	HI
	Izolacija podplatnega dela pred mrazom	CI
	Blaženje energije v petnem delu	E
	Prepustnost in vpijanje vode	WRU
	Vodoodpornost	WR
	Zaščita gležnja	AN
	Odpornost podplata na kontaktno toploto (300°C, 1 min)	HRO
	Odpornost na olja in goriva	FO
	Zaščita prstov pred kompresijo (EN15090, 7.4)	R

Test zdrsljivosti po EN ISO 20345:2004 in EN ISO 20347:2004
  

ESD (Electrostatic discharge) - obutev izdelana za delovne pogoje, kjer imajo delavci stik z opremo, občutljivo na statično elektriko.

Obutev je primerna za delo v industriji elektronike, operacijskih sobah in laboratorijih, ter za delo z računalniško opremo. Statična elektrika lahko poškoduje proizvode ali občutljivo opremo in s tem povzroči škodo.

Odpornost podplata mora biti med 0,75 MOhm do 35 MOhm oz. od 7,5 x 105 Ω do 3,5 x 107 Ω, kot jo zahteva DIN EN 61340. ESD obutev je potrebno nositi, ko je potrebno zmanjšati elektrostatični naboj.

Oznake:
ESD - electrostatic discharge – elektrostatična razelektritev
ESDS - electrostatic discharge sensitive device or assembly – oprema občutljiva na statično elektriko
EPA - elektrostatic protected area – področje, kjer se lahko neposredno dela z opremo, ki je občutljiva na statično elektriko in obstaja minimalni rizik za poškodbe le-te
Elektrostatic charge - elektrostatična naelektritev - ustvarja se s trenjem in ločevanjem dveh materialov
Rg - resistance to ground EN 61340 – odpornost površine ali predmeta znotraj področja EPA, odpornost merimo z Ohmmetrom in testno sondo
Zakasnela škoda - škoda, ki nastane zaradi statične naelektritve na opremi in se ne pokaže s takojšnjim prenehanjem delovanja







Dovolj je že:
3000 voltov, da občutite »negativne« učinke statične elektrike
100 voltov, da se izbrišejo informacije iz magnetnega zapisa
50 voltov, da se ustvari iskra, ki povzroči eksplozijo eksplozivnega plina
30 voltov, da se poškodujejo električni elementi
5 voltov, da se poškoduje občutljiva glava trdega diska

Dejavniki, ki vplivajo na elektrostatičnost:
• klimatski pogoji (vlažnost, temperatura)
• iz katerih materialov so tla narejena
• lastnosti materialov, ki se pojavljajo v delovnem okolju
• tip površine
• električna odpornost površin
• material iz katerega je obutev narejena